Zaščita pred UV-sevanjem: Zakaj je zaščita pred soncem pomembna vse leto

Mnogi zaščito pred soncem povezujejo z vročimi poletnimi dnevi in počitnicami v tujini. Vendar smo ultravijoličnemu (UV) sevanju izpostavljeni vse leto, tudi pozimi in ob oblačnih dneh. Zaščita kože pred UV-sevanjem je pomemben ukrep za ohranjanje zdravja vse leto, saj lahko pomaga preprečiti sončne opekline, prezgodnje staranje kože in kožnega raka (AAD, 2021; SZO, 2024, 2025).

UV-sevanje lahko prodre skozi oblake in meglo, kar pomeni, da so poškodbe kože možne tudi, kadar sonce ni vidno. Po podatkih NHS so sončne opekline v Združenem kraljestvu možne tudi ob oblačnih dneh, saj UV-žarki prodrejo skozi oblake (NHS, 2026). Podobno Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) navaja, da lahko do 80 % sončnih ultravijoličnih žarkov prodre skozi oblake in meglo (SZO, 2025), kar prispeva k poškodbam kože v zimskih mesecih (Skin Cancer Foundation, 2026).

Čeprav je sevanje UVB-žarkov, ki je glavni vzrok za sončne opekline, najmočnejše poleti, lahko koži škoduje vse leto. Sevanje UVA-žarkov, ki prispeva k porjavelosti, nastanku gub in drugim znakom prezgodnjega staranja kože, ostaja vse leto razmeroma stalno in lahko prodre celo skozi steklo (Skin Cancer Foundation, 2026).

Ko se temperature znižajo, mnogi postanejo manj pazljivi pri zaščiti pred soncem. Vendar lahko zimske razmere močno povečajo izpostavljenost UV-sevanju. Jasno zimsko nebo omogoča, da UV-sevanje doseže površino Zemlje, odbojne površine, na primer take, ki jih prekriva sneg, pa lahko okrepijo izpostavljenost (AAD, 2021).

Sneg je še posebej odbojen in lahko odbije kar 80–90 % vpadnega ultravijoličnega sevanja, zaradi česar je koža dejansko izpostavljena ultravijoličnim žarkom tako od zgoraj kot od spodaj (Skin Cancer Foundation, 2026; SZO, 2024). Prav zato so ljubitelji zimskih športov še posebej ogroženi.

Izpostavljenost UV-sevanju lahko okrepijo tudi druge odbojne površine, na primer vodna površina, peščene plaže in stavbe s fasado svetlih barv. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije bele fasade odbijajo približno 20 % UV-sevanja, sneg pa ga lahko odbije do 90 % (SZO, 2024).

Čezmerna izpostavljenost UV-sevanju je glavni okoljski vzrok za poškodbe kože in je povezana s škodljivimi učinki na kožo in oči (SZO, 2024, 2025). Sončne opekline so ena najbolj neposrednih posledic, ponavljajoča se izpostavljenost UV-sevanju pa lahko povzroči dolgotrajne posledice.

V zadnjih desetletjih se je število primerov kožnega raka močno povečalo, to pa je tesno povezano z izpostavljenostjo UV-sevanju pri delu in gibanju na prostem. Pomembno je, da Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da bi bilo mogoče do štiri od petih primerov kožnega raka preprečiti z ustreznimi ukrepi za zaščito pred soncem (SZO, 2024, 2025).

Porjavelost se pogosto dojema kot znak zdravja ali privlačnosti, vendar je to zmotno prepričanje. To je pravzaprav vidni znak poškodbe kože in njen poskus, da se zaščiti pred nadaljnjo izpostavljenostjo UV-sevanju. Ni varnega ali zdravega načina za porjavelost, poleg tega ta ne ščiti kože pred škodljivimi učinki sonca (NHS, 2026; SZO, 2025).

Zaščita kože pred UV-sevanjem vključuje kombinacijo zaščitnih ukrepov. American Academy of Dermatology (ameriška dermatološka akademija, AAD) priporoča, da se vse leto zadržujete v senci, nosite oblačila, ki ščitijo pred soncem, ter na vso izpostavljeno kožo nanašate sredstvo za zaščito pred UV-žarki (AAD, 2021).

Posebna previdnost je potrebna v obdobjih izrazite izpostavljenosti soncu, zlasti med pomladjo in zgodnjo jesenjo, ko so ravni UV-sevanja ponavadi najvišje. V tropskih predelih in na drugih območjih z visokimi indeksi UV-sevanja pa je morda potrebna zaščita vse leto (SZO, 2024).

Posamezniki naj sprejmejo zaščitne ukrepe tudi med dejavnostmi na prostem pozimi in pri daljši izpostavljenosti v bližini močno odbojnih površin (Skin Cancer Foundation, 2026; SZO, 2024).

Sredstvo za zaščito pred UV-žarki je pomemben del zaščite pred soncem, vsekakor pa to ne pomeni, da lahko zaradi uporabe takega sredstva na prostem preživimo še več časa. Čeprav lahko tako sredstvo omogoča, da se ne pojavijo sončne opekline, ne more popolnoma preprečiti UV-sevanja (Evropska komisija, 2007).

Strokovnjaki priporočajo uporabo sredstva s širokim spektrom zaščitnega faktorja vsaj 30, ki ščiti pred sevanjem UVA- in UVB-žarkov (AAD, 2021; SZO, 2024, 2025). V Združenem kraljestvu mora sredstvo za zaščito pred UV-žarki zagotavljati tudi vsaj 4-zvezdično zaščito pred UVA-žarki (NHS, 2026).

Da bi dosegli raven zaščite, navedeno na etiketi izdelka, je treba zaščitno sredstvo obilno in enakomerno nanesti na vso izpostavljeno kožo vsaj 20–30 minut, preden se odpravite na prosto. Področja, ki so pogosto prezrta, na primer so ušesa, nos, čelo, vrat, rob lasišča in koža na predelu okrog oči, zahtevajo posebno pozornost (CDC, 2026; Skin Cancer Foundation, 2026).

Raziskave so pokazale, da mnogi nanesejo premalo zaščitnega sredstva in so zato precej slabše zaščiteni, kot bi pričakovali. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča približno 35 ml zaščitnega sredstva – ali približno tri do štiri zvrhane žlice – za zaščito celotnega telesa odraslih (SZO, 2024). Zaščitno sredstvo je treba znova nanesti vsaki dve uri in po plavanju, kopanju ali obilnem znojenju (CDC, 2026; SZO, 2024).

Ob tem je pomembno razlikovati med sredstvi za zaščito pred soncem in izdelki za nego po sončenju. Losjoni za po sončenju lahko kožo navlažijo ali pomirijo, vendar ne zagotavljajo zaščite pred UV-žarki niti ne popravljajo poškodb DNK, ki jih povzročajo UV-žarki (SZO, 2024).

Vitamin D se naravno tvori v koži, ko je ta izpostavljena ultravijoličnim B (UVB) sončnim žarkom. Ta proces je zelo učinkovit, zato večini zdravih ljudi za ohranjanje ustrezne ravni vitamina D zadostujejo le kratka obdobja izpostavljenosti soncu spomladi in poleti. Redne aktivnosti na prostem, kot sta vsakodnevni sprehod ali preživljanje časa na prostem, običajno zadostujejo, zato daljša izpostavljenost soncu ni potrebna. Pravzaprav proizvodnja vitamina D doseže najvišjo raven že po razmeroma kratkem času izpostavljenosti soncu, nadaljnja izpostavljenost pa le še poveča tveganje za poškodbe kože in kožnega raka. Zato je pomembno, da uživamo v koristih sončne svetlobe, hkrati pa poskusimo preprečiti sončne opekline in čezmerno izpostavljenost UV-sevanju. Ohranjanje tega ravnovesja pomaga pri vzdrževanju zdravih ravni vitamina D, ne da bi se pri tem ogrožalo zdravje kože (NHS, 2026; SZO, 2025).

UV-sevanje pomeni tveganje za zdravje vse leto, ne le v nekaterih letnih časih. UV-sevanje lahko kožo poškoduje tudi, kadar čas na prostem preživljate na oblačen dan. Dosledno izvajanje ukrepov za zaščito pred soncem – vključno z iskanjem sence, nošenjem zaščitnih oblačil in uporabo zaščitnega sredstva s širokim spektrom zaščitnega faktorja 30 ali več – lahko pomembno zmanjša tveganje za sončne opekline, prezgodnje staranje kože in kožnega raka (AAD, 2021; SZO, 2024, 2025). Ohranjanje teh navad v vseh letnih časih je eden najučinkovitejših načinov za dolgoročno ohranjanje zdravja kože.

1. AAD. (2021). Why you need sun protection in the winter. Internetni vir. Pridobljeno s spletne strani združenja American Academy of Dermatology (AAD) 2. julija 2026, https://www.aad.org/public/everyday-care/sun-protection/shade-clothing-sunscreen/cold-weather.
2. CDC. (2026). Sun Safety Facts. Internetni vir. Pridobljeno s spletne strani ameriških Centers for Disease Control and Prevention (CDC) 2. julija 2026, https://www.cdc.gov/skin-cancer/sun-safety/index.html.
3. Evropska komisija. (2007). Sunscreen products: What matters? Internetni vir. Pridobljeno s spletne strani Evropske komisije 2. julija 2026, https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/memo_07_282.
4. NHS. (2026). Sunscreen and sun safety. Internetni vir. Pridobljeno 2. julija 2026 s https://www.nhs.uk/live-well/seasonal-health/sunscreen-and-sun-safety/.
5. Skin Cancer Foundation. (2026). The Skin Cancer Foundation Shares Winter Sun Protection Tips. What to know about protecting your skin during colder months. Internetni vir. Pridobljeno 2. julija 2026 s: https://www.skincancer.org/press/the-skin-cancer-foundation-shares-winter-sun-protection-tips/.
6. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO). (2024). Radiation: Protecting against skin cancer. Internetni vir. Pridobljeno 2. julija 2026 s: https://www.who.int/news-room/questions-and-answers/item/radiation-protecting-against-skin-cancer.
7. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO). (2025). Fact Sheet; European Code Against Cancer, 5th Edition. 14 ways you can help prevent cancer. Internetni vir. Pridobljeno 2. julija 2026 s: https://cancer-code-europe.iarc.who.int/wp-content/uploads/2026/03/8-european-code-against-cancer-sun-protection-factsheet.pdf.